Pri 5 letih so mu podarili ploščo Jardim Jaleco in nikoli več ni bil isti.
Približno takrat je začel plezati na očetovo polico, da bi prebral vse stripe, ki jih je tam našel.
Pri 10 letih je, ko je drvel na svojem rumenem kolesu, podrl starko in ta spomin ga skupaj z obžalovanjem in krivdo ni nikoli več zapustil.
Pri 16 letih sta v njegovo življenje vstopili Isabel in Madalena, ki sta mu razkrili tegobe intelektualnega življenja.
Pri 17 letih so psihotehnični testi pokazali »92% svežega zraka«.
Pri 19 letih se je vpisal na študij komunikacijskega oblikovanja na Faculdade de Belas Artes de Lisboa. Na neki točki se je odločil oditi (psihotehnični testi so imeli prav).
Približno takrat je opravil tečaj risanja na Sociedade de Belas Artes.
Pri 22 letih je s kombijem razvažal pite po kavarnah. Kdor ga pozna, bo brez težav uganil razlog za odpoved (»mečkanje in kraja pit« je pisalo v spisu). Tako se je začela njegova kariera risarja.
Leta 1999 je ustanovil Planeta Tangerina.
Od takrat je prejel več nagrad:
BolognaRagazzi Awards (Non-fiction, 2019 / Opera Prima, 2015); Gustav Heinemann Peace Prize (Nemčija, 2017); častna omemba na »Best Book Design From All Over the World« Leipzig Foundation; »najboljša slikanica« na Deutscher Jungendliteraturpreis (2017), »najbolje izdana knjiga« na CJ Picture Book Festival v Koreji; Prémio Nacional de Ilustração 2009 in 2020; »najboljša knjiga« Banco del Libro (Venezuela); nominacija za častno listo IBBY.
Njegove knjige so izšle v več kot 25 državah.
Vsi ilustratorji